Ali obstaja povezava med menjavanjem letnih časov in menjavanjem zodiakalnih znamenj?
Da. In ta povezava je celo temeljna: štiri kardinalna zodiakalna znamenja se začnejo natanko na astronomskih prelomnicah leta.
Oven → spomladansko enakonočje, približno 20./21. marca
Rak → poletni solsticij, približno 20./21. junija
Tehtnica → jesensko enakonočje, približno 22./23. septembra
Kozorog → zimski solsticij, približno 21./22. decembra
Razlog je v tem, da je tropski zodiak, ki ga navadno uporablja zahodna astrologija, usklajen z letnimi časi. 0° Ovna je po definiciji pomladišče. Od tam se zodiak razdeli na dvanajst odsekov po 30°. Zato 0° Tehtnice pade natanko na jesensko enakonočje.
S tem tudi popravljam svoj prejšnji odgovor: leta 2026 se astronomska jesen v Nemčiji začne 23. septembra in v tem trenutku Sonce vstopi tudi v Tehtnico. Torej ne drži, da se »Tehtnica letos po naključju prav tako začne 23.« Oboje astronomsko označuje isti trenutek.
Koledarski dan se lahko iz leta v leto spreminja, ker Sončevo leto pač ne traja natanko 365 dni. Zato je, odvisno od leta, vstop v Tehtnico 22. ali 23. septembra (v nekaterih časovnih pasovih morda na sosednji datum), ne pa vedno 23. ali 24.
To ima mimogrede lepo posledico za astrološko simboliko: Tehtnica je dejansko znamenje prehoda iz svetlejše v temnejšo polovico leta. Na točki Tehtnice sta dan in noč približno enako dolga; nato na severni polobli noč čedalje bolj prevladuje. Tvoja današnja povezava med Tehtnico, začetkom jeseni in prihajajočim temnim obdobjem leta torej ni le astrološka simbolika, temveč ima povsem konkretno astronomsko podlago.
Če je ta določitev tako temeljna za astrologijo, kakšno ozadje ima potem kritika astrologije, češ da so se zodiakalna znamenja v zadnjih stoletjih premaknila?
Prav na tem mestu popularna kritika pod isto besedo »zodiakalna znamenja« pogosto pomeša dve različni stvari: zodiakalna znamenja in ozvezdja.
Astronomsko kritika sprva drži: ozvezdja so se glede na pomladišče premaknila. Vzrok je precesija Zemljine osi. Zemljina os zelo počasi opleta kakor vrtavka; celoten cikel traja približno 26.000 let. Zato se pomladišče glede na nebo zvezd stalnic premakne za približno 1° v 72 letih. Od antike do danes to nanese približno premik za skoraj celo zodiakalno znamenje.
Toda tropski zodiak, ki se pretežno uporablja v zahodni astrologiji, svojih znamenj namenoma ne določa po današnjih položajih ozvezdij.
Deluje geometrijsko:
pomladišče = 0° Ovna
→ 30° pozneje = 0° Bika
→ nadaljnjih 30° = 0° Dvojčkov
→ …
→ jesenišče = 0° Tehtnice
Zato se 0° Ovna zaradi precesije sploh ne more »odmakniti« od pomladišča. Po definiciji je pomladišče.
Ozvezdje Ovna pa se od njega prav gotovo lahko odmakne – in prav to se je zgodilo.
Zgodovinsko pa postane stvar zanimivejša. Prvotno so bila znamenja in ozvezdja, po katerih so dobila imena, približno na istem mestu. Babilonci so v 1. tisočletju pr. n. št. razvili zodiak iz dvanajstih enako velikih odsekov po 30°. Resnična ozvezdja pa niso niti natanko 30° velika niti enakomerno razporejena. V helenistični astrologiji je iz tega nazadnje nastal sistem, iz katerega je izšla zahodna astrologija.
Zato kritika glede precesije ni povsem nesmiselna. Dotika se zgodovinskega in konceptualnega vprašanja:
> Če je bil astrološki pomen »Ovna« prvotno kakor koli povezan z zvezdami ozvezdja Ovna, zakaj naj bi isti pomen še naprej veljal za pomladišče, potem ko sta se ozvezdje in tropsko znamenje razmaknila?
Na to astrologija ponuja različne odgovore. Tropska astrologija v bistvu pravi: pomen izvira predvsem iz letnega cikla Sonce–Zemlja, ne iz zvezd stalnic. Siderična astrologija – na primer številne oblike indijske astrologije – pa zodiak ohranja usmerjen po zvezdah in zato precesijo upošteva z ustreznim zamikom (ajanamša).
In tu tvoja prejšnja ugotovitev postane res zanimiva. Če sprejmemo logiko tropskega sistema, dobi klasična simbolika presenetljivo notranjo strukturo:
Oven: svetloba začne prevladovati → začetek, pobuda
Rak: dosežen je višek svetlobe → prelomnica, vračanje
Tehtnica: svetloba in tema sta v ravnovesju → uravnoteženje, nasprotna stran
Kozorog: dosežen je višek teme → zgostitev, omejitev
Vsakemu nato sledita stalno in spremenljivo znamenje, ki ta letni čas tako rekoč utrdita in spet razkrojita.
Toda to pomeni tudi nekaj, kar pogosto spregledamo: ta razlaga z letnimi časi je vezana na severno poloblo. V Avstraliji se na 0° Tehtnice začne pomlad, ne jesen. To je eno zanimivejših konceptualnih vprašanj za dosledno sezonsko utemeljeno tropsko astrologijo.
Na kratko: »Zodiakalna znamenja so se premaknila« je astronomsko pravilno, če s tem mislimo ozvezdja glede na letne čase. Napačno pa je, če iz tega sklepamo, da je tropski zodiak pomotoma izgubil svoj položaj. Tropski zodiak je namenoma zasidran v enakonočjih in solsticijih.
In prav zato je tvoje vprašanje precej osrednje: nazadnje vodi k vprašanju, kaj naj bi astrološko znamenje pravzaprav bilo – odsek zvezdnega neba ali faza v ciklu Sonce–Zemlja? To sta dva različna astrološka modela.
Potem mora siderična astrologija v rojstni karti vendarle uporabljati povsem drugačno razdelitev in torej ne razdelitve na 30 stopinj. Je tako?
Ne – in prav tu se skriva zanimivo presenečenje: tudi siderična astrologija zodiak navadno deli na dvanajst znamenj, velikih natanko 30°. Torej tudi ona ne preslikava preprosto resničnih ozvezdij.
Razlika je predvsem v tem, kje je določen 0° Ovna.
Za tropski zodiak velja:
0° Ovna = pomladišče.
Ta točka se zaradi precesije premika glede na nebo zvezd stalnic, tropski zodiak pa se premika z njo. Zato je Sonce ob začetku pomladi vedno na 0° Ovna.
Pri sideričnem zodiaku pa se izbere navezava na nebo zvezd stalnic. Tudi od tega izhodišča se nato oblikuje dvanajst enako velikih sektorjev po 30°:
> 0–30° Ovna → 30–60° Bika → 60–90° Dvojčkov → itn.
Resnična ozvezdja pa sploh niso takšna. Različno velika so. Sonce se na primer v astronomskem ozvezdju Device zadržuje bistveno dlje kot v Škorpijonu. Poleg tega ekliptika prečka tudi ozvezdje Kačenosca (Ophiuchus).
Zato moramo pravzaprav razlikovati med tremi različnimi stvarmi:
Sistem Razdelitev Referenčna točka
Tropski zodiak 12 × 30° pomladišče / letni časi
Siderični zodiak 12 × 30° nebo zvezd stalnic
Astronomska ozvezdja različno velika dejanske meje ozvezdij IAU
Med tropskim in sideričnim zodiakom je danes približno 24° – natančna vrednost je odvisna od uporabljenega sideričnega referenčnega sistema oziroma ajanamše.
To povzroči precejšnjo razliko v rojstni karti. Tvoje Sonce je na primer tropsko v začetku oktobra na približno 8° Tehtnice. Če odštejemo okoli 24°, siderično pristane približno na 14° Device. Mnogi planeti zato zamenjajo znamenje, nekateri pa zaradi svojega položaja ostanejo v njem.
S tem postane tudi pogosto slišana astronomska kritika »V resnici sploh nisi Tehtnica, ampak Devica« nekoliko zgrešena. Astronomsko bi lahko ugotovili, v katerem resničnem ozvezdju je bilo Sonce. Siderično bi ga lahko uvrstili v eno od 30-stopinjskih znamenj. Tropsko je pri tebi v Tehtnici. To so trije različni koordinatni sistemi oziroma definicije, ne pa trije konkurenčni izračuni iste stvari.
Prav zaradi tega je zadeva filozofsko zanimiva: tudi siderična astrologija ni preprosto »astrologija po resničnih ozvezdjih«. Ohrani abstraktno dvanajsterno geometrijo astrologije in zgolj prestavi njeno sidrišče iz cikla letnih časov na nebo zvezd stalnic.
Zakaj se tropski zodiak imenuje tropski?
Beseda »tropski« dejansko nima nič opraviti s tropi v današnjem pomenu vročega podnebja – imata pa obe besedi isti jezikovni koren.
Izvira iz grške besede τροπή (tropḗ) = »obrat«, »vrnitev«, »prelomnica«.
Mišljene so prelomnice v letnem navideznem gibanju Sonca. Najočitneje sta to oba solsticija:
0° Raka → poletni solsticij
0° Kozoroga → zimski solsticij
Od tod mimogrede tudi geografska povratnika: Tropic of Cancer = Rakov povratnik in Tropic of Capricorn = Kozorogov povratnik. Ko sta ti poimenovanji nastali, je bilo Sonce ob posameznem solsticiju v ustreznem tropskem znamenju.
Tropskemu zodiaku bi torej lahko smiselno rekli tudi »zodiak prelomnic« ali širše »zodiak Sončevega leta«.
S tem postane to, o čemer sva pravkar govorila, jezikovno presenetljivo jasno: že njegovo ime pove, da je ta sistem v osnovi usmerjen po letnem ciklu Sonce–Zemlja in ne predvsem po ozvezdjih.
»Tropski« je v tem smislu pravzaprav precej natančno ime.
Ali bi bilo rojstno karto sploh mogoče izdelati po astronomskih ozvezdjih? Torej: ali dvanajstim zodiakalnim znamenjem ustrezajo astronomska ozvezdja in bi bilo mogoče natančno določiti njihove meje?
Da. To bi bilo dejansko mogoče – in šlo bi za tretji sistem, ki ne ustreza niti tropskemu niti običajnemu sideričnemu zodiaku.
Dvanajstim astrološkim zodiakalnim znamenjem ustrezajo tudi astronomska ozvezdja: Oven, Bik, Dvojčka, Rak, Lev, Devica, Tehtnica, Škorpijon, Strelec, Kozorog, Vodnar in Ribi. Astronomsko pa se jim pridruži še Ophiuchus, Kačenosec: tudi skozi to ozvezdje poteka ekliptika in Sonce ga prečka.
Meje so natančno določene
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je leta 1930 zavezujoče določila meje vseh 88 ozvezdij. Tako vsaka točka neba nedvoumno pripada natanko enemu ozvezdju.
Za trenutek rojstva bi torej lahko astronomsko izračunali:
> Sonce je bilo takrat na tej rektascenziji/deklinaciji oziroma ekliptičnem položaju → ta točka leži znotraj ozvezdja Device po IAU.
Enako bi lahko naredili za Luno, Merkur, Venero in tako naprej.
Rezultat pa bi bil precej nenavadna »rojstna karta«, kajti odseki ne bi bili veliki 30°. Vzdolž ekliptike se ozvezdja močno razlikujejo. Posebej očitna primera sta Devica in Škorpijon: Sonce je približno poldrugi mesec v Devici, v Škorpijonu pa le okoli en teden. Nato za Sonce sledi Ophiuchus.
Za Sonce bi okvirno dobili naslednje astronomsko zaporedje:
Kozorog → Vodnar → Ribi → Oven → Bik → Dvojčka → Rak → Lev → Devica → Tehtnica → Škorpijon → Ophiuchus → Strelec → Kozorog.
Strogo gledano bi tako dobili celo 13-delni astronomski »zodiak«.
Pri celotni rojstni karti pa postane še zanimiveje
Pri Soncu je stvar razmeroma preprosta, saj po definiciji leži na ekliptiki. Drugi planeti pa so zaradi naklonov svojih orbit nekoliko nad ali pod ekliptiko. Luna in Pluton lahko od nje odstopata še bolj.
Če bi res uporabljali meje ozvezdij IAU, zato ne bi smeli vprašati zgolj:
> »Na katerem odseku ekliptike je Mars?«
temveč:
> »Na katerem dvodimenzionalnem območju neba je Mars dejansko?«
Tudi za to so meje IAU nedvoumno določene. Zato bi se lahko zgodilo, da bi dva planeta z zelo podobno ekliptično dolžino zaradi različne ekliptične širine astronomsko pripadala različnima ozvezdjema.
To bi bilo v temelju drugače kot v astrološki rojstni karti. V njej se planeti v glavnem projicirajo na ekliptiko in se na podlagi ekliptične dolžine od 0–360° uvrstijo v eno od dvanajstih znamenj.
In tu se skriva zanimiva možnost za tvoj projekt RadixChat
Poleg
Tropsko: 12 × 30°, 0° Ovna = pomladišče
in
Siderično: 12 × 30°, zasidrano glede na nebo zvezd stalnic
bi lahko uvedli še način
Astronomsko: resnična ozvezdja IAU
.
Tedaj rezultat na primer ne bi bil več »Sonce na 8° Tehtnice«, temveč nekaj takega kot »Sonce v ozvezdju Device«. Navedba »8° Device« pri tem sprva sploh ne bi imela naravnega smisla, saj ozvezdje IAU ni 30-stopinjski sektor. Določiti bi morali lastno koordinatno merilo, denimo položaj znotraj odseka ozvezdja, skozi katerega poteka ekliptika.
In prav tu znova vidimo, zakaj trditev »Astrologija uporablja napačna zodiakalna znamenja« ne pove dovolj. Astronomi imajo res natančno določena ozvezdja. Toda nobeden od dveh velikih astroloških sistemov preprosto ne trdi, da teh 88 astronomskih območij neba uporablja kot svoja zodiakalna znamenja.
Horoskop, sestavljen po dejanskih ozvezdjih, zato ne bi bil »popravljen« tropski horoskop, temveč nov oziroma v temelju drugače opredeljen astrološki sistem.
Ali je kdo že poskusil kaj takega? In ali obstaja kakšen pomenski pristop za Ophiuchus?
Da. In zanimivo je, da to nikakor ni le sodobna spletna zamisel. Res obstajajo astrologi, ki so poskušali zgraditi prav to, o čemer govoriva: astrologijo, ki se močneje opira na resnična astronomska ozvezdja.
Pomemben sodobni poskus je delo Stevena Schmidta, ki je leta 1970 izdal Astrology 14. Predpostavil je celo 14 znamenj: poleg Ophiuchusa tudi Cetus (Kit). Leta 1995 je Walter Berg z delom The 13 Signs of the Zodiac razvil sistem, ki se izrecno opira na meje ozvezdij IAU, določene leta 1930. Njegov sistem je bil nekaj časa precej priljubljen zlasti na Japonskem.
Berg pri tem dejansko počne približno to, kar sva pravkar razvila v mislih: znamenja so različno dolga. Po njegovem sistemu na podlagi IAU je Sonce na primer v Devici približno od 16. septembra do 30. oktobra, v Škorpijonu pa le približno od 23. do 29. novembra, v Ophiuchusu pa od približno 29. novembra do 18. decembra.
Ophiuchus ima presenetljivo že staro astrološko simboliko
To se mi zdi skoraj še zanimivejše.
Ophiuchus pomeni »Kačenosec«. Upodobljen je kot moški, ki drži kačo oziroma se z njo bojuje.
Mitološko ta lik pogosto istovetijo z Asklepijem, velikim zdravilcem grške mitologije. Iz tega nastane izredno močan simbolni svet:
kača – strup – zdravilo – bolezen – zdravljenje – smrt – ponovno rojstvo.
Ta povezava ni bila izmišljena šele naknadno za »astrologijo 13 znamenj«. Že rimski astrološki pisec Manilij je Ophiuchusa opisal v svoji Astronomici ter lik povezal z obvladovanjem kač in njihovega strupa. Astrološko besedilo iz 4. stoletja je svetlo zvezdo Ras Alhague v Ophiuchusu povezalo z zdravniki in zdravilci.
Sodobni sistemi z Ophiuchusom so iz tega razvili približno takšen arhetipski pomenski prostor:
zdravljenje – preobrazba – ravnanje z nevarnimi silami – skrito znanje – kriza in obnova.
Zanimivo pa je tole: zanj ne obstaja skozi tisočletja razvito astrološko izročilo o znamenju, primerljivo s tistim za Ovna, Bika in druga znamenja. Ko nekdo Ophiuchusa spremeni v polnopravno 13. znamenje ter mu pripiše osebnostne lastnosti, element, vladajoči planet in tako naprej, začne graditi nov astrološki model. Schmidt in Berg sta na primer za vladarja predlagala Pluton.
In tu bi za tvoj miselni poskus uvedel razlikovanje, ki se mi zdi zelo privlačno:
Ophiuchusu ne bi bilo treba takoj umetno nadeti »elementa« ali celotnega nauka o osebnosti. Najprej bi lahko ravnali tako, kot si vedno znova zagovarjal pri Lilit in Hironu: najprej si natančno ogledati arhetip in šele nato iz njega razvijati astrološke pomene.
Pri Kačenoscu bi bil arhetip nenavadno bogat. Kače ne uniči. Drži jo. Nevarnost je v njegovih rokah. Isti strup lahko ubije ali pa je – v pravem odmerku – zdravilo.
Kot astrološko načelo bi bilo to nekaj drugega od denimo Škorpijonove tematike smrti in ponovnega rojstva ali Hironove rane in zdravljenja. Ophiuchus bi lahko prej predstavljal sposobnost zavestnega ravnanja s potencialno uničujočo silo in njenega preobražanja v nekaj zdravilnega.
Nato postane zelo zanimivo še nekaj: če bi res želeli zgraditi astronomsko rojstno karto, dvanajstih znamenj ne bi smeli preprosto nadomestiti s trinajstimi. Morali bi biti dosledni: resnične meje ozvezdij, različne velikosti, dejanski položaj planeta, vključno z ekliptično širino – nato pa raziskati, ali je iz tega sploh mogoče razviti notranje skladen astrološki razlagalni sistem.
To bi bilo bistveno radikalnejše od siderične astrologije. Res bi šlo za nekakšno »astrologijo ozvezdij«. Berg pa je eden redkih, ki so precej daleč zakorakali prav v to smer.
To bi razdejalo ves moj notranji koordinatni sistem, ki sem ga gradil desetletja, ali morda tudi sistem predalčkov. Trenutno si ne predstavljam, da bi se spustil v kaj takega. Če samo na kratko pomislim ... jaz kot Devica. Škorpijoni, ki sem jih spoznal, bi bili vsi Tehtnice. Strelci bi bili Ophiuchusi. Nič se ne ujema z mojim dosedanjim razmišljanjem. Ali je več znanega o razdelitvi tropskega zodiaka na 30 stopinj? Kako so prišli do nje? Res se zdi zelo abstraktna in skoraj protislovna v primerjavi z nato tako natančnim določanjem položajev planetov znotraj te razdelitve.
Da. In tvoj vtis o določenem protislovju zgodovinsko zadene nekaj zanimivega: zdi se, da so 30-stopinjska znamenja nastala prav zato, ker so bila resnična ozvezdja preveč nepraktična za natančne astronomske izračune.
Zgodbo je mogoče precej dobro rekonstruirati.
Sprva ni bilo dvanajstih enako velikih predalčkov
Babilonci so najprej opazovali resnične zvezde in zvezdne skupine vzdolž poti Lune in planetov. V MUL.APIN-u, zbirki babilonskih astronomskih besedil, je še seznam zvezd oziroma ozvezdij na »Lunini poti«. Te tvorbe so bile seveda različno velike.
Nato se približno v 5. stoletju pr. n. št. zgodi nekaj odločilnega: iz tega opazovanega neba nastane matematični koordinatni sistem.
Ekliptika se obravnava kot poln krog:
360°
iz njega pa naredijo:
12 × 30° = 360°.
Najzgodnejša ohranjena pričevanja o takšnem 360-stopinjskem zodiaku izvirajo iz časa po približno letu 450 pr. n. št.; zgodovinar znanosti Mathieu Ossendrijver njegovo uvedbo datira približno v to obdobje.
Osupljivo je, da raziskovalci to enakomerno delitev dejansko razumejo kot matematično idealizacijo, ne kot trditev, da so ozvezdja v resnici enako velika.
Zakaj prav 12 × 30?
Za to obstaja zelo verjetna, vendar ne dokončno dokazljiva razlaga.
Babilonski shematični koledar je uporabljal 12 mesecev po 30 dni. Idealno leto je torej imelo:
12 × 30 = 360 dni.
Sonce približno v enem letu enkrat prepotuje ekliptiko. Zato je zelo naravno tudi Sončevo pot razdeliti na 12 × 30 enot. O tej povezavi med koledarjem in zodiakom se izrecno razpravlja v današnjih raziskavah.
Poleg tega je tu še babilonski šestdesetiški sistem, torej matematika z osnovo 60. Število 360 je v njem izredno priročno: deljivo je z 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 12 in tako naprej.
Tako dobimo naravnost sijajen koordinatni sistem:
> Mars ni več nekje »pri zadnjem delu Leva«, temveč na primer na 17° Leva.
Gibanja je nenadoma mogoče matematično opisovati, sestavljati tabele in izračunavati prihodnje položaje. Babilonske planetne tabele iz približno 400–50 pr. n. št. uporabljajo prav ta sistem dvanajstih 30-stopinjskih znamenj.
S tem se tvoje navidezno protislovje razreši
V bistvu praviš: najprej določimo povsem abstraktno razdelitev na 30° in nato položaje planetov znotraj nje določamo na minute natančno. To deluje čudno.
Toda prav tako delujejo koordinatni sistemi.
Vzemi naše geografske koordinate. Osmi poldnevnik na tleh ni viden. Tam ni naravne meje. Greenwiški ničelni poldnevnik je človeška določitev.
Kljub temu lahko rečemo:
50,9413° N, 6,9583° E
in s tem izredno natančno opišemo kraj.
Abstrakcija koordinatnega sistema torej natančnosti ne nasprotuje. Šele omogoča jo.
In prav to je bil očitno veliki dosežek babilonskega zodiaka. Zgodovinarka znanosti Francesca Rochberg ta prehod v bistvu opisuje tako: ko so bila znamenja določena s stopinjami dolžine in ne več z dejanskimi mejami ozvezdij, so postala astronomski in številčni referenčni sistem.
S tem pa se za astrologijo porodi veliko zanimivejše vprašanje
Do tu pravzaprav sploh še ne govorimo o astrologiji, temveč o astronomiji in matematiki.
Brez težav bi lahko rekli:
> Ekliptiko delimo na dvanajst enako velikih odsekov, da lahko računamo.
Toda to še prav nič ne pojasni, zakaj naj bi imel denimo odsek od 0–30° značaj Ovna.
In tu se po mojem začne zares zanimivo zgodovinsko vprašanje, ki se skriva za tvojim nelagodjem.
Prvotno so imena in podobe izvirali iz resničnih zvezdnih skupin. Matematični zodiak je ta imena prevzel, vendar je iz njih naredil enako velika območja.
Pozneje se pridruži še nadaljnji razvoj: tropski zodiak se naposled veže na pomladišče.
Tako imamo pravzaprav tri zgodovinske plasti drugo na drugi:
1. Opazovano nebo
Na njem so resnične zvezde in ozvezdja različnih velikosti.
↓
2. Babilonska matematična abstrakcija
Iz njih nastane dvanajst enako velikih 30-stopinjskih koordinatnih območij.
↓
3. Tropska definicija
Celotna mreža 12×30° se poveže z letnim ciklom:
0° Ovna = pomladišče,
0° Raka = poletni solsticij,
0° Tehtnice = jesenišče,
0° Kozoroga = zimski solsticij.
Šele s tem tropski sistem dobi tisto močno sezonsko simetrijo, o kateri sva pravkar govorila.
To zame spremeni tudi nekaj pri vprašanju »Toda ozvezdja so se vendar premaknila«. Kajti zgodovinsko res zahtevno vprašanje ni:
»Ali so spregledali precesijo?«
Temveč:
»Od kod pravzaprav izvira pomen znamenja?«
Iz prvotnega ozvezdja?
Iz njegovega mesta znotraj kroga dvanajsterih?
Iz letnega časa?
Iz tisočletnega astrološkega oblikovanja pomenov?
Ali iz kombinacije vsega tega?
Na to ni več astronomskega odgovora. To je vprašanje znotraj astrološkega modela.
Po najinem pogovoru tudi bolje razumem, zakaj te različica z astronomskimi ozvezdji trenutno prej odbija. Ne bi zgolj popravila nekaj položajev. Zamenjala bi celotno slovnico, v kateri že desetletja razmišljaš astrološko.
Pri tem je pomembno: razdelitev na 30° nikakor ni nekakšen površen zgodovinski približek, ki bi ga sodobna astronomija danes lahko naredila natančnejšega. Njena enakomernost je bila od vsega začetka smisel izuma. Bila je prav korak od nepravilnega zvezdnega neba k izračunljivemu modelu.
Svoje misli o tej objavi lahko z menoj deliš kot objavo na forumu ali kot zasebno sporočilo .
