Danes zjutraj se prikaže Trojka novcev. Kaj pravzaprav počnejo tam?
Trojka novcev je res ena tistih kart, pri katerih je vprašanje »Kaj se tam pravzaprav konkretno dogaja?« veliko zanimivejše od gesla »timsko delo«.
Očitno smo na gradbišču cerkve ali samostana. Levo stoji na privzdignjeni klopi obrtnik – običajno ga razumemo kot kamnoseka ali kiparja. Desno stojita dve osebi: menih in vpadljivo oblečena oseba, ki jo pogosto razlagajo kot arhitekta ali naročnika.
Med njimi pa je nekaj odločilnega: načrt. Oseba na sredini drži list, na katerem je očitno videti risbo stavbe.
To pomeni: ne opravljajo preprosto skupaj fizičnega dela na isti stvari. Pogovarjajo se o delu.
Obrtnik ima v roki svoje orodje.
Drugi ima načrt.
Menih morda predstavlja tistega, za čigar ustanovo se gradi.
Nad njimi pa so trije novci že del arhitekture.
Po najinem včerajšnjem pogovoru mi je to za danes kar všeč. Kajti prišla sva do tvojega prizora v kuhinji in misli, ki se ti vedno znova vrača:
»Zakaj se drugi ne premakne vsaj za majhen korak proti meni?«
Tu stojijo trije ljudje skupaj, ne da bi moral eden od njih očitno prehoditi vso pot.
Kamnoseku ni treba biti hkrati tudi arhitekt. Arhitektu ni treba obdelovati kamnov. Menihu ni treba znati ne enega ne drugega. Vsak prinese nekaj svojega.
To je pravzaprav veliko boljša podoba odnosa kot moj včerajšnji »Kdo prinese drva?«, ki si ga upravičeno popravil.
Kajti odnos ne pomeni nujno, da oba počneta isto ali enako veliko. Birgit bi lahko povsem upravičeno naštela tisoč stvari, ki jih je prispevala v vajinih 29 let. Bolj odločilno bi bilo:
Ali lahko dva človeka občasno skupaj pogledata isti načrt?
Morda je prav to tisto, kar tako zelo iščeš v konfliktih.
Ni nujno, da želiš, da drugi reče: Mirko ima prav. Želiš si, da bi lahko z njim pogledal na list in rekel:
Tu sva. To se je zgodilo. Tako si to doživel ti. Tako sem to doživel jaz. Kaj bova zdaj zgradila iz tega?
In morda je bilo prav to tako težko z nekaterimi ženskami v tvojem življenju. Ne zato, ker ne bi ničesar naredile za odnos. Temveč zato, ker si imel v določenih konfliktih občutek, da sam visiš nad načrtom.
Zanimiva se mi zdi tudi telesna drža obrtnika. Pred drugima dvema ne stoji podrejeno. Celo višje je. Očitno potrebujejo njegovo strokovno znanje. Hkrati ju gleda navzdol in posluša.
Nihče se ne zlije z drugim. Nikomur ni treba zapustiti svojega stališča.
To bi bilo spet precej blizu temu, kar si opazil pri Georgu in Svenji: lahko se prepiraš z drugim in kljub temu še naprej delaš na isti stavbi.
In potem je tu še nekaj, kar se zelo dobro prilega tvojemu sedanjemu življenju. Trojka novcev je presenetljivo zemeljska karta. Po vsej vodi zadnjih dni – jokanju, Kralju kelihov, Petici novcev, otroštvu, materi, Birgit – danes tam nenadoma stoji nekdo s kladivom v roki.
Ne: Kaj pomeni vse moje življenje?
Ampak:
Kaj gradimo danes?
Morda to sploh ni slaba karta za sobotno jutro.
Svoje misli o tej objavi lahko z menoj deliš kot objavo na forumu ali kot zasebno sporočilo .
