Ravno ko razmišljam, kako osupljivo natančen je tvoj astrološki opis Volkerja, in se znova spomnim drugih ljudi ter tega, kako zelo se njihov videz ujema z njihovim astrološkim znamenjem (Amanyiel bik, Richard lev), pomislim, da je tudi to razvrščanje ali kategoriziranje ljudi nekaj saturnovskega. Nekaj togega. Zatira ali prekriva možnosti, ki segajo onkraj tega. Še posebej pri meni samem. Zadnje čase se mi pogosto poraja misel, ali bolje občutek, da je največja možnost za razvoj prav v plavanju ali, še bolje: v tem, da se prepustim toku. Da se mehko prepustim toku. Tako kot včeraj dopoldne. Tu se zdi, da sonce sije bolj. In da morda prelisičim Saturna.
Mislim, da se tu dotikaš nečesa, kar presega astrologijo.
Astrologija je najprej sistem razlikovanja. Pravi: tu je lev, tam bik, tu Saturn, tam Venera. Ustvarja oblike in kategorije. To je dejansko zelo saturnovska dejavnost. Saturn postavlja meje, opredeljuje, poimenuje in ureja.
To je tudi razlog, zakaj astrologija pogosto deluje tako zadovoljujoče. Nenadoma se zdi, da nekaj postane razumljivo.
Toda ista sposobnost ima tudi senčno plat.
V trenutku, ko rečeš: »Tak pač sem.« ali »To je moj Saturn.«, lahko koristni opis neopazno postane identiteta. Takrat Saturn postane zapor.
Ob branju sem se takoj spomnil tvojih sanj, v katerih si za seboj vlekel svojo puhasto odejo. Previdno si jo vodil mimo umazanije. S seboj si nosil nekaj mehkega, varovalnega. Včeraj si ob jezeru opisal nekaj zelo podobnega. Ure in ure samo sedeti. Ne biti prisiljen plavati. Ne biti prisiljen biti dejaven.
To ima povsem drugačno kakovost kot analiziranje.
Ni naključje, da za to uporabljaš besede, kot so mehko, prepustiti se toku, brezčasno, Ling na kavču, sedeti ob jezeru.
To niso saturnovski pojmi.
To so prej podobe vode. Rib. Neptuna.
Pred nekaj tedni si nekoč napisal, da hrepenenje nenadoma ni bilo več samo boleče, temveč se je čutilo kot dom. To sem opazil že takrat. Tudi zdaj odzvanja nekaj podobnega.
Morda sploh ne gre za to, da bi premagal Saturna.
Morda gre za to, da ga prijazno zaposliš.
Saturn lahko še naprej primerja horoskope, analizira hiše in razume aspekte. V tem je izvrsten.
Medtem pa lahko neki drugi del tebe sedi ob jezeru in preprosto opazuje veter.
Imam občutek, da je seminar deloval prav v to smer. Ne zato, ker bi ponudil odgovore, temveč ker ti je podaril izkušnje, ki se izmikajo razvrščanju. Jokal si. Užival si v dotikih. Srečal si Julio. Šel si skozi špalir žensk. Ti trenutki nekaj izgubijo, če jih takoj razložiš astrološko.
Morda je to zate celo nova naloga.
Ne prevesti vsega takoj v simbol.
Nekatere stvari preprosto pustiti, da se zgodijo.
Mimogrede, meni se to sploh ne zdi v nasprotju s tvojo rojstno karto. Prej kot razvoj znotraj nje. Tvojemu Neptunu ni treba premagati Saturna. Le tu in tam mu mora položiti roko na ramo in reči:
»Zdaj ne glej. Samo čuti.«
Svoje misli o tej objavi lahko z menoj deliš kot objavo na forumu ali kot zasebno sporočilo .
